Sedem od vsakih desetih evrov, ki jih Evropejci porabijo za računalništvo v oblaku, gre trem ameriškim podjetjem: Amazonu, Microsoftu in Googlu. Evropski ponudniki imajo na domačem trgu približno 15-odstotni delež, leta 2017 je bil ta še 29-odstoten, kažejo podatki raziskovalne družbe Synergy za leto 2024. [1]

Evropska komisija hkrati želi zmogljivost podatkovnih centrov v EU v petih do sedmih letih vsaj potrojiti. [2] Obe dejstvi sta zdaj zajeti v istem predlogu zakona, prihodnji meseci pa bodo pokazali, kako ju bo mogoče uskladiti.

Gre za Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence (Cloud and AI Development Act), ki ga je Komisija predlagala 3. junija 2026 kot osrednji del »svežnja za tehnološko suverenost«. [3] Akt vleče v dve smeri. Gradnjo podatkovnih centrov bi pospešil, javnim ustanovam pa bi določil, pri katerih ponudnikih oblaka smejo kupovati.

Hkrati se pridružuje Aktu o umetni inteligenci, evropskim pravilom za UI, ki se zdaj večinoma že uporabljajo. O tem, kje bo evropska računalniška moč fizično stala, kdo jo bo nadzoroval in kdo bo postavljal pogoje za UI, ki teče na njej, se zdaj odloča vzporedno. Naš vodnik UI, razloženo pravila predstavi v preprostem jeziku. [19]

Pri kom smejo kupovati javni organi

Del predloga o javnem naročanju uvaja štiri »ravni zagotovila«. Na prvi ravni morajo biti podatki shranjeni in obdelani v EU. Na drugi mora ponudnik dokazati neodvisnost od tujih vlad in preglednost dobavne verige programske opreme. Tretja raven zahteva, da je ponudnik v lasti in pod nadzorom iz EU, četrta pa dodaja popoln nadzor nad dobavno verigo programske opreme brez možnosti tujega vmešavanja. [2]

Vlade bi morale oceniti, katere javne storitve prispevajo k ohranjanju javnega reda. V to kategorijo sodijo kritični sektorji iz evropske direktive o kibernetski varnosti NIS2 ter varnost, obramba in policija. Naročniki, ki za te storitve kupujejo oblak, bi lahko izbirali le med storitvami, potrjenimi na drugi ravni ali višje. Vsi drugi bi morali uporabljati storitve prve ravni. [3]

Komisijina ocena učinka pojasnjuje, kaj to pomeni v praksi. Ameriški ponudniki bi lahko v partnerstvu z evropskimi podjetji dosegli drugo raven, evropski ponudniki sami pa bi zlahka dosegli tretjo. [3]

Besedilo predloga ugotavlja, da trije hiperskalerji iz držav zunaj EU obvladujejo več kot 70 odstotkov evropskega trga oblaka in da zanje veljajo tuji zakoni, ki so lahko v nasprotju s pravicami v EU. [4] Javne ustanove bi morale ponekod tuje storitve nadomestiti z evropskimi. [5]

Odzivi so prišli z obeh strani. Združenje računalniške in komunikacijske industrije CCIA, katerega člani so med drugim Amazon, Google in Meta, se je ostro odzvalo. Daniel Friedlaender, vodja CCIA Europe, je akt označil za »neposreden recept za razdrobljeno diskriminacijo po Evropi na 27 različnih načinov, ne le pri javnem naročanju, temveč morda tudi pri tisočih zasebnih kritičnih subjektih, od bank do energetskih podjetij«. [20][21]

Amazon je sporočil, da si evropske organizacije zaslužijo »najboljšo razpoložljivo tehnologijo zaupanja vrednih ponudnikov«. Zadovoljni niso niti poslanci, ki si želijo strožjega pristopa. »Predlog ostaja preveč popustljiv,« je dejal francoski sredinski evropski poslanec Christophe Grudler. Nizozemska zelena poslanka Kim van Sparrentak je dejala, da sveženj »končno priznava obseg evropske digitalne odvisnosti, a na koncu ne zadošča«. [5]

Konkurenčna pravila segajo v oblak

Druga fronta je konkurenčno pravo. Komisija je novembra 2025 začela tržne preiskave, da bi ugotovila, ali bi bilo treba Amazon Web Services in Microsoft Azure obravnavati kot »vratarja« po Aktu o digitalnih trgih (DMA), čeprav ne dosegata običajnih pragov velikosti iz zakona. [6]

Komisija je 25. junija 2026 obema podjetjema sporočila, da je njen predhodni odgovor pritrdilen. Opozorila je na utrjene baze strank, učinke ujetosti, visoke stroške zamenjave ponudnika in vse večjo vlogo njunih orodij UI pri nakupih oblaka. [7] Politico je poročal, da je končna odločitev predvidena do decembra; Bloomberg, ki ga navaja The Next Web, pa, da bi lahko padla že novembra, čeprav se datum še lahko zamakne. [8][9]

Z določitvijo bi obe storitvi dobili šest mesecev, da se uskladita s pravili, ki strankam olajšajo in pocenijo menjavo ponudnika ali hkratno uporabo več ponudnikov. [8][9]

Amazon trdi, da je oblak že urejen z evropskim Aktom o podatkih in da ugotovitve »tvegajo, da bodo odvrnile evropske naložbe in inovacije«. Microsoft je opozoril, da bo »spregledovanje vse večje moči Google Clouda in Geminija trg nagnilo na škodljiv način«. [9]

Kam se umešča Akt o UI

Akt o umetni inteligenci je začel veljati avgusta 2024 in se uporablja postopoma. Prepovedi praks, kot je družbeno točkovanje, veljajo od februarja 2025.

Od avgusta 2025 morajo ponudniki modelov UI za splošne namene, torej velikih modelov, na katerih temeljijo klepetalniki in orodja za programiranje, izpolnjevati pravila o preglednosti in avtorskih pravicah, pri najzmogljivejših modelih pa je treba oceniti tudi sistemska tveganja. Večina preostalih pravil se uporablja od 2. avgusta 2026, ko je Urad za UI pri Komisiji dobil izvršilna pooblastila nad temi modeli. [16]

Najstrožji del je bil odložen. »Digitalni omnibus o UI«, dogovorjen maja in veljaven od 27. julija 2026, obveznosti za sisteme z visokim tveganjem, na primer UI pri zaposlovanju, v izobraževanju ali kritični infrastrukturi, odlaga na 2. december 2027, za UI v reguliranih izdelkih pa na 2. avgust 2028. [16]

Zagovorniki so to označili za poenostavitev; pomeni pa tudi, da ključne zaščite prihajajo pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Akt o UI ureja modele in njihovo rabo, ne podatkovnih centrov, na katerih tečejo. A razpravi se srečata. Med ponudniki, ki so podpisali prostovoljni kodeks EU za upoštevanje pravil za modele, so OpenAI, Google, Anthropic, Microsoft in Amazon, ob njih pa evropski razvijalci, kot sta Mistral AI in Aleph Alpha. [17] Trije od teh ameriških podpisnikov, Amazon, Microsoft in Google, upravljajo tudi večino evropskega oblaka. [1]

Da bi okrepila evropske zmogljivosti, EU zbira ponudbe za do sedem javno podprtih »gigatovarn UI«. [24] Ponudbe za veliki sklop je treba oddati do 3. decembra, objekti pa morajo dokazati dovolj električne zmogljivosti ter dobro prakso pri energetski in vodni učinkovitosti. [18]

Hitrejša gradnja, a za kakšno ceno

Druga polovica Akta o oblaku zadeva gradnjo.

Vsaka država članica bi morala določiti vsaj eno »območje pospešene gradnje podatkovnih centrov« s poenostavljenim izdajanjem dovoljenj. Projekti tam bi samodejno šteli za strateške in bi lahko dobili podporo EU. [3]

Pritisk na lokalne vire je že viden. Na Irskem so podatkovni centri leta 2025 porabili 23 odstotkov vse merjene električne energije, leta 2015 pa 5 odstotkov. Njihova poraba se je v enem letu povečala za 10 odstotkov, poraba vseh drugih uporabnikov pa za 2 odstotka. [10] Irski energetski regulator je decembra 2025 posodobil pravila za priključitev: novi podatkovni centri morajo še naprej zagotavljati proizvodnjo ali shranjevanje elektrike, ki ustreza zahtevani priključni moči, odslej pa morajo tudi vsaj 80 odstotkov letne porabe pokriti z novo obnovljivo elektriko, proizvedeno na Irskem, s šestletnim prehodnim obdobjem. [22]

V Aragoniji Aurora Gómez iz kampanje Tu Nube Seca Mi Río (»Tvoj oblak suši mojo reko«) pravi, da so v manj kot treh letih, med sušo, odobrili 24 velikanskih podatkovnih centrov. V Lombardiji skupina Sentinelle del territorio nasprotuje projektu na kmetijskih zemljiščih manj kot kilometer od obstoječega Microsoftovega podatkovnega centra in opozarja na »nepovratno zapečatenje tal«. [11] Panoga pravi, da je pravi problem premajhno vlaganje v omrežje. »Vidni smo in na nas je lahko pokazati s prstom,« je za Politico dejal Michael Winterson iz Evropskega združenja podatkovnih centrov. [11]

Kritiki se osredotočajo na to, kdo bo imel besedo. Evropska vodna podjetja, ki jih zastopa združenje EurEau, želijo, da bi bila razpoložljivost vode na lokaciji »trd pogoj za umestitev«, preden se določi katero koli območje pospešene gradnje. Nasprotujejo skupnim osnovnim dovoljenjem, ki bi jih uvedel akt, in želijo, da bi dovoljenja preverjali glede na dejansko porabo. [12]

Raziskovalci, med njimi Fieke Jansen z Univerze v Amsterdamu, so v EUobserverju še pred objavo predloga zapisali, da načrt »obide trajnost« in bi lokalne oblasti še dodatno oslabil, čeprav že zdaj nimajo dovolj orodij, da bi preprečile, da bi si redko energijo, vodo in zemljišča prisvojili investitorji »z najglobljimi žepi«. [13] »Okoljska zaščita je bila izpuščena,« je dejal Sergey Lagodinsky, nemški zeleni evropski poslanec, ki zdaj pripravlja mnenje pravnega odbora o aktu. »Zavezujočih trajnostnih standardov za podatkovne centre ni, prav tako ne jasnih obveznosti glede čiste energije.« [5][23]

Ločena shema ocenjevanja, ki jo je Komisija sprejela 21. septembra in je zdaj v dvomesečnem pregledu v Parlamentu in Svetu, bi objavljala podatke o porabi energije in vode podatkovnih centrov z močjo nad 500 kilovatov, prve oznake pa pričakujejo leta 2027. [14]

Kaj sledi

V Parlamentu sta poročevalca za akt Diego Solier iz konservativne skupine ECR in Reinier van Lanschot iz nizozemske stranke Volt, ki sedi med zelenimi. Odbora še nista glasovala. [23]

Irska, ki predseduje Svetu EU, želi do konca leta med vladami doseči prvo kompromisno besedilo. [15] Akt letos ne bo postal zakon.